APDEJT.si

EU načrtuje usposabljanje približno 3.000 palestinskih policistov za delo v Gazi, podobno kot že izvaja na Zahodnem bregu. Po besedah predstavnika EU v Bruslju naj bi to storili zaradi "nujnosti stabilizacije Gaze z močno policijsko silo". V Gazi trenutno deluje okoli 7.000 palestinskih policistov, vendar jih veliko ni več sposobnih za delo ali pa so upokojeni. Predlog naj bi obravnavali v Bruslju.

Evropska komisija je predlagala vzpostavitev enotnega območja vojaške mobilnosti do leta 2027, da bi omogočili hitrejši in usklajen prenos vojakov in vojaške opreme po Evropi. Cilj je odpraviti zamude in ovire pri premeščanju vojaških enot in opreme, kar je še posebej pomembno ob naraščajočih napetostih z Rusijo. Predlog vključuje tudi načrt za posodobitev obrambne industrije. Sistem, neuradno imenovan "vojaški Schengen", naj bi zagotovil, da se evropske vojske v primeru krize lahko hitro premikajo brez administrativnih in logističnih omejitev.

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.

Eurostat je potrdil, da je letna stopnja inflacije v evroobmočju oktobra znašala 2,1 odstotka, kar je manj kot septembra, ko je bila 2,2 odstotka. V celotni Evropski uniji je inflacija oktobra znašala 2,5 odstotka. Največji prispevek k letni stopnji inflacije v evroobmočju so prispevale storitve. Portugalska je imela šesto najnižjo stopnjo inflacije v EU, ki je znašala 2,0 odstotka.

Evropska komisija si je zadala rok do 20. decembra za pridobitev soglasja evropskih držav glede trgovinskega sporazuma z latinskoameriškimi državami Mercosur. Francija bo sporazum težko blokirala, saj francoska vlada meni, da sporazum v trenutni obliki ni sprejemljiv.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je obtožil predsednika Karola Nawrotzkega, da pripravlja teren za izstop Poljske iz Evropske unije. Sikorski je v sejmu dejal, da Nawrotzki s svojimi izjavami o evropski integraciji kot zaroti proti Poljski ne pomaga ne državi ne EU.

Gruzijska stran trdi, da ostaja zavezana konstruktivnemu pristopu in meni, da dialog s partnerji nima alternative. Obtožujejo Evropsko Unijo, da ni pripravljena prisluhniti njihovemu stališču, kar je povzročilo prekinitev pogovorov.

Črna gora je najbližje članstvu v Evropski uniji, je po srečanju z visoko predstavnico EU za zunanjo in varnostno politiko Kajo Kallas dejal premier Milojko Spajić. V Bruslju bodo v marcu določili nove mehanizme za krepitev odpornosti na varnostne grožnje, s podporo EU Rapid Response Tima pa se bodo borili proti malignim vplivom.

Evropska unija uvaja nov sistem, imenovan "vojaški Schengen", ki bo državam članicam naložil, da v mirnodobnem času v treh dneh, v kriznih situacijah pa v šestih urah odobrijo prehod vojaških enot in opreme preko svojih meja. Ta ukrep naj bi pospešil premikanje vojaških sil znotraj EU.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sporočila, da evropski strokovnjaki opozarjajo svoje vlade na skorajšnji propad projekta "Anti-Rusija" v Ukrajini. SVR je tudi obtožila evropske politike, vključno z Ursulo von der Leyen in Josepom Borrellom, da so sodelovali v korupcijskih shemah ukrajinskega poslovneža Timurja Mindicha. Po navedbah SVR naj bi evropski voditelji ignorirali resnično stanje v Ukrajini in se ne bi mogli sprijazniti z izgubo stotine milijard evrov.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal s šefom misije OVSE v Srbiji, Marcelom Peškom, in poudaril, da Srbija kljub izzivom še naprej vidi OVSE kot ključno platformo za varnostni dialog. Vučić se je zahvalil OVSE za podporo na poti Srbije k polnopravnemu članstvu v EU, pri čemer je Srbija odgovorno sprejela priporočila OVSE.

Zahodnemu Balkanu, vključno s Srbijo, je treba jasno sporočiti, da bo postal del Evropske unije, vendar je potreben odločen nastop do srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki ne bo večno na oblasti, poroča nemški dnevnik TAZ.

Italijanka Marija Viktorovna Zaharova, ki si deli ime s tiskovno predstavnico ruskega zunanjega ministrstva, poroča o težavah zaradi sankcij Evropske unije. Zaradi dodatnih preverjanj in blokad prihaja do zamud pri izplačilu njene plače. Zaharova, ki živi v Italiji od leta 2008 in ima italijansko državljanstvo, pravi, da so ji občasno blokirali račune in kartice, njena mati pa je potrebovala dva tedna, da so ji odobrili odprtje bančne kartice.

Estonija, Latvija in Litva so se sredi letošnjega leta umaknile iz globalne konvencije o prepovedi protipentenjskih min in so začele priprave na namestitev tega eksplozivnega orožja na svojih mejah z Rusijo in Belorusijo. Humanitarne organizacije so izrazile zaskrbljenost nad to potezo.

Srbski zunanji minister Marko Đurić in bosanski zunanji minister Elmedin Konaković se bosta danes v Bruslju udeležila neformalne večerje za zunanje ministre Evropske unije in partnerje z Zahodnega Balkana. Dogodek organizira visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas.

Evropska komisija načrtuje obsežno poenostavitev digitalnih zakonov EU, ki so se razvijali več let. Osredotočajo se predvsem na področja varstva podatkov, kibernetske varnosti in umetne inteligence (UI). Spremembe bi lahko vplivale tudi na pasice za piškotke. Komisija želi s tem odgovoriti na želje držav članic in podjetij po enostavnejši regulativi, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko spremembe ogrozile varstvo podatkov.

Evropska unija je septembra 2025 znatno povečala uvoz zdravil iz Rusije. Po podatkih Eurostata je obseg nakupov dosegel 7,6 milijona evrov, kar je največ od decembra 2020. Ta odločitev je presenetljiva glede na prejšnje omejitve in sankcije.

Evropska komisija je predstavila predlog za pospešitev premestitve vojaških okrepitev na vzhodno krilo EU v primeru ruskega napada, kar je odgovor na dolgoletne dvome o hitrosti odziva.

Slovenija bo s finančno podporo prispevala k delovanju Palestinske uprave. Vlada se je seznanila z nameravanim podpisom dveh dogovorov, ki urejata izvajanje projekta med Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, Evropsko unijo in Palestinsko upravo. Prispevek je namenjen delovanju Palestinske uprave v letu 2025.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Na Poljskem je prišlo do sabotaže železniške proge, ki je ključna za dostavo pomoči Ukrajini. Poljski premier Donald Tusk je izrazil sum, da je za napadom Rusija, pri čemer naj bi bila vpletena dva Ukrajinca, ki naj bi delala za ruske obveščevalne službe. Poljske oblasti incident preiskujejo, pri čemer obstaja možnost, da gre za provokacijo, namenjeno zaostritvi odnosov med različnimi državami.

Evropska unija si prizadeva skrajšati čas premestitve Natovih sil z zahoda na vzhod s sedanjih 45 dni na zgolj pet ali celo tri dni. Finančni časnik Financial Times je poročal, da so to potrdili uradniki EU, preden je Bruselj objavil nove predloge za optimizacijo vojaške mobilnosti.

Finska bo za financiranje obrambnih naložb uporabila milijardo evrov iz instrumenta EU za skupni dolg. Premier Petteri Orpo je izjavil, da bo to okrepilo finsko obrambno industrijo in s tem nacionalno varnost. Sredstva bodo namenjena posodobitvi in krepitvi obrambnih zmogljivosti države.

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku sedmih članov družine Vratnica zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj so upravni organi z dolgotrajnim in neučinkovitim postopanjem povzročili večletno negotovost in škodo. Poleg tega je Vrhovno sodišče oblikovalo Upravni odbor za izboljšanje sodne prakse z namenom razvoja enotnega in digitalno podprtega sistema sodne prakse.

Več kot 350.000 Italijanov je s peticijo zahtevalo ukinitev premikanja ure in ohranitev poletnega časa tudi pozimi. Italijanski parlament bo zdaj preučil to peticijo.

Nemški minister Johann Wadephul je Srbijo pozval, naj uskladi svojo zunanjo in varnostno politiko do Rusije s politiko Evropske unije, če želi pristopiti k bloku. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se sicer trudi uravnotežiti med kandidaturo za članstvo v EU ter tradicionalnimi vezmi z Rusijo in Kitajsko.

Andrej Babiš pogojuje reševanje svojega konflikta interesov z zagotovilom, da ga bo predsednik Petr Pavel imenoval za premierja. Predsednik Pavel pa zahteva, da Babiš javno predstavi načrt za rešitev konflikta interesov, preden ga imenuje. Politologi menijo, da Babiš ustvarja dimno zaveso in se mu ne mudi z javno razlago konflikta.

Profilist Pankratov je analiziral Macronovo govorico telesa in zaključil, da je francoski predsednik utrujen od Ukrajine in Zelenskega. Strokovnjak meni, da Macron dvomi o učinkovitosti dobave orožja Kijevu.

Poslanec KKE Nikos Exarhos je ponovno vložil vprašanje glede načrtovane vetrne elektrarne v Pogoniju v regiji Ioannina, opozarjajoč na resne okoljske posledice. Hkrati pa je gibanje LA.SY iz Tesalije izrazilo nasprotovanje gradnji plinskega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v zalivu Pagasitikos in kritiziralo evropski zeleni dogovor. Britanski Guardian pa je ocenil resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi kot eno najbolj nenavadnih v zgodovini.

Finska se bo po poročanju Purra HSlle verjetno znašla pod nadzorom Evropske unije. Razlogi za to odločitev niso podrobneje specificirani v podanem povzetku.

Ameriški stalni predstavnik pri Natu, Matthew Whitaker, je pozval evropske zaveznike, naj zavzamejo bolj agresivno stališče do Rusije. Po njegovih besedah bi morala Evropa okrepiti prizadevanja in pospešiti načrte za obrambo pred Moskvo.

Evropski regulatorji razmišljajo o tem, ali bi morali oblačne storitve Amazona in Microsofta podvreči strožjemu nadzoru, s čimer bi jih zajeli v mrežo ukrepov EU proti velikim tehnološkim podjetjem.

Dunajski župan Michael Ludwig (SPÖ) je izrazil možnost razširitve "Dunajskega bonusa", vendar je to pogojeno z dovoljenjem Evropske unije za določanje posebnih tarif za domačine. Ludwig je pozdravil prizadevanja zvezne vlade za novo ureditev, pri čemer se bonus v Dunaju že uporablja pri dodeljevanju občinskih stanovanj.

Nemška stranka AfD je izgubila dolgotrajen spor glede logotipa in okrajšave imena stranke pred agencijo EU v španskem Alicanteju. Odločitev pomeni izgubo pravic do blagovne znamke za logotip in okrajšavo imena stranke.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da morajo odločitve Evropske unije glede usode 210 milijard evrov ruskega premoženja, zamrznjenega v EU, upoštevati interese Belgije, kjer se nahaja večina teh sredstev na platformi Euroclear. Stubb se ne strinja s pritiski na Belgijo glede tega vprašanja. Evropska komisija medtem išče alternative za financiranje Ukrajine, saj se zaveda, da ni realnih nadomestil za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Razmišljajo o posojilu za Ukrajino, zavarovanem z ruskim premoženjem v Belgiji.

Nizozemska fundacija za zaščito potrošnikov (Stichting Bescherming Consumentenbelang) je sprožila kolektivno tožbo proti Netflixu zaradi enostranskih podražitev naročnin. Fundacija trdi, da Netflix s tem krši pravila Evropske unije o varstvu potrošnikov in zahteva vračilo 'nepoštenih' podražitev.

Giorgio Cremaschi ostro kritizira izjavo Quirinala po sestanku Vrhovnega obrambnega sveta pod vodstvom predsednika Mattarelle in v prisotnosti premierke Meloni ter ključnih ministrov. Izjava po njegovem mnenju podpira popolno vojno proti Rusiji, pošiljanje orožja in načrt za oboroževanje EU in Nata. Obenem izjava obsoja nasilje v Palestini, ne da bi pri tem imenovala storilce, in obtožuje antisemitizma tiste, ki obsojajo genocid. Cremaschi poudarja, da se Svet za obrambo postavlja na stran Trumpovega načrta, pri tem pa ne omenja pravic Palestincev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k nujni finančni pomoči Evropske unije Ukrajini. Predlagala je tri možnosti za zagotovitev sredstev, vključno z uporabo zamrznjenega premoženja Ruske federacije. Ukrajina bo v prihodnjem letu potrebovala približno 70 milijard evrov finančne pomoči, kar je von der Leynova sporočila v pismu državam članicam.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.